Objavljam serijo člankov v kateri predstavljam osnovne
značilnosti teh treh, za splet tako značilnih in pogostih pojavov,
jih poskušam definirati in jim dam nekaj zanimivih primerov. Vsi ti pojavi obstajajo seveda tudi v
realnem svetu a so se v anonimnosti in berzprostornosti spletnega
prostora razbohotili ter pridobili neke povsem nove dimenzije in
značilnosti.
Skupna značilnost vseh treh je, da se
z močjo virusa širijo po spletnem prostoru predvsem s pomočjo
emailov. Malenkost jim pomagajo tudi forumi in blogi, kot osnovni
komunikacijski otočki, ki na spletu povezujejo morje anonimnih
uporabnikov. Iz tega izhaja, da spletni prostor obremenjujejo z
informacijami, ki so v najboljšem primeru neuporabne in v najslabšem
pa celo škodljive.
Kategorizacijo na potegavščine,
panike in prevare sem si izmislil sam in ni popolna. Temelji na
razlikah v namenu: potegavščine naj bi izhajale iz hudomušnosti,
panike iz želje po tem, da bi zaščitili svoje bližnje pred
bližajočo se katastrofo, prevare pa iz koristoljubja.
V angleščini večinoma pozmano le
dve kategoriji: „scams“ in „hoaxes“, nekateri pa jim dodajajo
še „urban legends“. Eno najstarejših spletišč, ki se ukvarja
s to problematiko Hoaxbusters, definira vseskupaj kot „hoaxes“,
ki jih razvrsti v več podkategorij, ki si jih lahko ogledate tukaj.
Začenjam torej pri najbolj nedolžnih.
Potegavščine
Potegavščine so v osnovi šale. Tisti, ki jih ustvari bodisi ne
pričakuje, da mu bodo verjeli ali pa se sprašuje koliko ljudi jim
bo nasedlo. Vendar vici, ki jih tako radi pošiljamo po elektronski
pošti še niso potegavščine. Potegavščina je napisana tako, kot
da gre za nekaj resničnega.
Ena meni najljubših potegavščin je bila tista z bonsai mačkami.
Šaljivec se je potrudil še z zelo lepo izdelano spletno stranjo …
če ste ljubitelj(ica) mačk, se vam bo zdelo neokusno toda ne
pozabite: bonsai mačke v resnici ne obstajajo, gre le za
potegavščino, ki je razburjala javnost nekaj let nazaj …
Potegavščina, s katero se je zagotovo srečal že vsak uporabnik
emaila je zgodba o Billu Gatesu, ki se je odločil, da bo oddal del
svojega bogastva vsem, ki pošljejo to sporočilo naprej …
Potem so tu še najrazličnejše slike in diaprojekcije ki
prinašajo srečo, če jih pošlješ naprej (malo sreče trem
uporabnikom, veliko sreče, na čimveč naslovov, veliko nesreče, če
sporočilo zbrišeš... ) Zadnji, ki sem ga prejel je tale z sv. Terezo in papežem ...
Zares neokusne potegavščine pa so zgodbe o otrocih obolelih za
rakom, ki jim je neka dobrodelna ustanova pripravljena plačati npr. 0,05$
za vsak email, ki bo posredovan (več primerov). Vse, kar je potrebno je, da pošljete
ta email na čim več naslovov …
Tak email me vsakič, ko ga prejmem dobesedno razbesni. Zanj imam
že pripravljen odgovor, ki ga avtomatsko pošljem nazaj pošiljatelju
in vsem prejemnikom (Reply all):
To je t.i. hoax za katerim ni nobene
resnice.
1. Od prepošiljanja esporočil ni nobene koristi,
nobenega denarja, nihče nič ne dobi, naivno je misliti da bi tudi
100.000 sporočil dalo en sam cent.
2. Če bi se ti odločil/a,
da nekomu pomagaš ali bi mu rekel/a: če zbereš 10.000 esporočil
ti pomagam sicer pa crkni?? Takšna logika je sprevržena. Če bi se
kdo odločil za neko milostno dejanje bi se, brez nepotrebnega
pošiljanja esporočil.
3. Forwardanim sporočilom je nemogoče
sledit. Nobene šanse ni, da bi osnovni pošiljatelj vedel, kolikim
ljudem sem posredoval to sporočilo. V resnici torej nihče ne more
preštet, kolikokrat je bilo sporočilo preposlano, da bi na osnovi
tega nekomu nekaj plačal ...
4. Takšna sporočila so eden od
dejavnikov, zaradi katerih prejemaš toliko neželene reklamne pošte.
Kar poglej si osnovno sporočilo: poslal/a si mi kup emailov ljudi,
ki jih sploh ne poznam. Že jutri lahko njihove mailboxe nafilam z
reklamno epošto, če sem te sorte človek. Osnovni pošiljatelj
morda računa ravno na to: da se mu bo sporočilo prej ali slej
vrnilo in bo imel lepo zbirko nekaj novih emailov.
Pošlji to
sporočilo vsem, ki si jim poslal/a originalni hoax in nazaj tistemu,
ki ga je poslal tebi.
In zapomni si za naprej. Ta sporočila
zgolj obremenjujejo epoštne strežnike in naše mailboxe.
Hvala,
ker si prebral/a do konca ;)
Nekatera od tovrstnih pisem zbirajo pomoč celo za otroke v
sloveniji, kljub temu da je znano, da je javno zdravstvo v sloveniji
popolnoma brezplačno, sploh ko gre za otroke in za primere
preživetja.
Nekaj časa se je dogajalo, da je bilo pismo podpisamo s strani
nekega primarija s Kliničnega Centra (primer). Ko sem prvič dobil tako
pismo, sem takoj poklical na spodaj navedeno številko (pomislil sem,
da je pismo morda celo pristno) in oglasila se je neka sestra, ki mi
je obrazložila s primerom neposredno sicer niso seznanjeni, da pa so
dodali podpis zato, da bi imelo pismo večjo avtoriteto (!!) Z
drugimi besedami: sami so nasedli … Kasnejša uradna izjava je bila
posredovana tudi medijem: da je pač nekdo zlorabil zdravnikovo ime
(ne vem, če je šlo za istega zdravnika, ker sem originalni mail
izbrisal).
Klinični center se je nedavno uradno distanciral od tovrstnih
verižnih pisem (če ima kdo kak link na uradno izjavo, naj mi ga
pošlje, ker mi ga ni uspelo najti, vem pa da obstaja).
Toda pozor: obstajajo resnične pobude, ki krožijo po elektronski
pošti: pozivi na
krvodajalske akcije,
peticije (npr. za to da neko
zdravilo ostane še naprej brezplačno), zbiranje denarja za
pediatrično kliniko … Med pristnimi in potegavščinami je
ponavadi razlika v tem, da pristne zahtevajo kaj več kot le
prepošiljanje emailov. Kljub temu pa se prepričajte: ko od vas
zahtevajo denar, je lahko tudi prevara, a o teh kasneje ...