Janezu v spomin
02/24/2008 07:24
Spominjam se toplega nasmeha in iskrenega stiska rok. Prvič je bilo komaj pred dvemi leti, zadnjič pred slabim letom.
Spominjam se sproščenega človeka z igrivim in iskrivim nasmehom.
Janez, hvala ker si nam posvetil življenje. Redki vedo da nikoli, tudi v časih največje politične slave, nisi bil sebičen. Hvala, ker si na koncu z iskreno ponižnostjo sprejel vse in se nisi sramoval svojih zmot.
Hvala ti za vse!
Veliko sreče na novih poteh!
Huh, dva znana človeka na slikci.
Tudi sama se spominjam toplega nasmeha in predvsem mirnosti, s katero je napolnil prostor, v katerem se je nahajal.
Ja, enkrat smo bili skupaj. Čas hitro beži ... upam da nas vetrovi kmalu spet kaj zberejo ...