Regrat blog

Objavljam serijo člankov v kateri predstavljam osnovne značilnosti teh treh, za splet tako značilnih in pogostih pojavov, jih poskušam definirati in jim dam nekaj zanimivih primerov. Vsi ti pojavi obstajajo seveda tudi v realnem svetu a so se v anonimnosti in berzprostornosti spletnega prostora razbohotili ter pridobili neke povsem nove dimenzije in značilnosti.

 

Skupna značilnost vseh treh je, da se z močjo virusa širijo po spletnem prostoru predvsem s pomočjo emailov. Malenkost jim pomagajo tudi forumi in blogi, kot osnovni komunikacijski otočki, ki na spletu povezujejo morje anonimnih uporabnikov. Iz tega izhaja, da spletni prostor obremenjujejo z informacijami, ki so v najboljšem primeru neuporabne in v najslabšem pa celo škodljive.

Kategorizacijo na potegavščine, panike in prevare sem si izmislil sam in ni popolna. Temelji na razlikah v namenu: potegavščine naj bi izhajale iz hudomušnosti, panike iz želje po tem, da bi zaščitili svoje bližnje pred bližajočo se katastrofo, prevare pa iz koristoljubja.

V angleščini večinoma pozmano le dve kategoriji: „scams“ in „hoaxes“, nekateri pa jim dodajajo še „urban legends“. Eno najstarejših spletišč, ki se ukvarja s to problematiko Hoaxbusters, definira vseskupaj kot „hoaxes“, ki jih razvrsti v več podkategorij, ki si jih lahko ogledate tukaj.

Začenjam torej pri najbolj nedolžnih.

 

Potegavščine

Potegavščine so v osnovi šale. Tisti, ki jih ustvari bodisi ne pričakuje, da mu bodo verjeli ali pa se sprašuje koliko ljudi jim bo nasedlo. Vendar vici, ki jih tako radi pošiljamo po elektronski pošti še niso potegavščine. Potegavščina je napisana tako, kot da gre za nekaj resničnega.

Ena meni najljubših potegavščin je bila tista z bonsai mačkami. Šaljivec se je potrudil še z zelo lepo izdelano spletno stranjo … če ste ljubitelj(ica) mačk, se vam bo zdelo neokusno toda ne pozabite: bonsai mačke v resnici ne obstajajo, gre le za potegavščino, ki je razburjala javnost nekaj let nazaj …

Potegavščina, s katero se je zagotovo srečal že vsak uporabnik emaila je zgodba o Billu Gatesu, ki se je odločil, da bo oddal del svojega bogastva vsem, ki pošljejo to sporočilo naprej …

Potem so tu še najrazličnejše slike in diaprojekcije ki prinašajo srečo, če jih pošlješ naprej (malo sreče trem uporabnikom, veliko sreče, na čimveč naslovov, veliko nesreče, če sporočilo zbrišeš... ) Zadnji, ki sem ga prejel je tale z sv. Terezo in papežem ...

Zares neokusne potegavščine pa so zgodbe o otrocih obolelih za rakom, ki jim je neka dobrodelna ustanova pripravljena plačati npr. 0,05$ za vsak email, ki bo posredovan (več primerov). Vse, kar je potrebno je, da pošljete ta email na čim več naslovov …

Tak email me vsakič, ko ga prejmem dobesedno razbesni. Zanj imam že pripravljen odgovor, ki ga avtomatsko pošljem nazaj pošiljatelju in vsem prejemnikom (Reply all):

To je t.i. hoax za katerim ni nobene resnice.

1. Od prepošiljanja esporočil ni nobene koristi, nobenega denarja, nihče nič ne dobi, naivno je misliti da bi tudi 100.000 sporočil dalo en sam cent.
2. Če bi se ti odločil/a, da nekomu pomagaš ali bi mu rekel/a: če zbereš 10.000 esporočil ti pomagam sicer pa crkni?? Takšna logika je sprevržena. Če bi se kdo odločil za neko milostno dejanje bi se, brez nepotrebnega pošiljanja esporočil.
3. Forwardanim sporočilom je nemogoče sledit. Nobene šanse ni, da bi osnovni pošiljatelj vedel, kolikim ljudem sem posredoval to sporočilo. V resnici torej nihče ne more preštet, kolikokrat je bilo sporočilo preposlano, da bi na osnovi tega nekomu nekaj plačal ...
4. Takšna sporočila so eden od dejavnikov, zaradi katerih prejemaš toliko neželene reklamne pošte. Kar poglej si osnovno sporočilo: poslal/a si mi kup emailov ljudi, ki jih sploh ne poznam. Že jutri lahko njihove mailboxe nafilam z reklamno epošto, če sem te sorte človek. Osnovni pošiljatelj morda računa ravno na to: da se mu bo sporočilo prej ali slej vrnilo in bo imel lepo zbirko nekaj novih emailov.
Pošlji to sporočilo vsem, ki si jim poslal/a originalni hoax in nazaj tistemu, ki ga je poslal tebi.
In zapomni si za naprej. Ta sporočila zgolj obremenjujejo epoštne strežnike in naše mailboxe.
Hvala, ker si prebral/a do konca ;)

Nekatera od tovrstnih pisem zbirajo pomoč celo za otroke v sloveniji, kljub temu da je znano, da je javno zdravstvo v sloveniji popolnoma brezplačno, sploh ko gre za otroke in za primere preživetja.

Nekaj časa se je dogajalo, da je bilo pismo podpisamo s strani nekega primarija s Kliničnega Centra (primer). Ko sem prvič dobil tako pismo, sem takoj poklical na spodaj navedeno številko (pomislil sem, da je pismo morda celo pristno) in oglasila se je neka sestra, ki mi je obrazložila s primerom neposredno sicer niso seznanjeni, da pa so dodali podpis zato, da bi imelo pismo večjo avtoriteto (!!) Z drugimi besedami: sami so nasedli … Kasnejša uradna izjava je bila posredovana tudi medijem: da je pač nekdo zlorabil zdravnikovo ime (ne vem, če je šlo za istega zdravnika, ker sem originalni mail izbrisal).

Klinični center se je nedavno uradno distanciral od tovrstnih verižnih pisem (če ima kdo kak link na uradno izjavo, naj mi ga pošlje, ker mi ga ni uspelo najti, vem pa da obstaja).

Toda pozor: obstajajo resnične pobude, ki krožijo po elektronski pošti: pozivi na krvodajalske akcije, peticije (npr. za to da neko zdravilo ostane še naprej brezplačno), zbiranje denarja za pediatrično kliniko … Med pristnimi in potegavščinami je ponavadi razlika v tem, da pristne zahtevajo kaj več kot le prepošiljanje emailov. Kljub temu pa se prepričajte: ko od vas zahtevajo denar, je lahko tudi prevara, a o teh kasneje ...